To zimo sem se pošteno zredila. Še sama ne vem, zakaj točno, ker nisem toliko jedla, da bi lahko pridobila toliko kilogramov. Vse hlače so mi bile premajhne. Nisem več vedela, kaj naj sploh nosim. Začela sem nositi samo trenirke in tako so se kilogrami še bolj nabirali. Še vedno sem imela premajhne hlače v omari, ker sem bila prepričana, da bom shujšala, vendar nisem.
En dan sem se s tem sprijaznila in poklicala sem svojo najboljšo prijateljico in ji rekla, ali si želi priti po kakšne hlače, ker so meni vse premajhne. Lahko vam povem, da sem to povedala s težavo, kajti nisem se še sprijaznila, da sem se tako zredila. Prijateljica je bila vesela, še isti dan je prišla do mene in tako sva šli skupaj skozi omaro. Probala si je vse hlače in si jih tako tudi kar nekaj vzela.
Vesela sem bila zanjo, da sem ji podarila hlače, kajti drugače bi jih odnesla na podstrešje in bi tam tudi ostale. Lepo je hlače podariti nekomu, za katerega veš, da jih je vesel in da jih bo nosil. Enkrat sem podarila prelepo bundo prijateljici in ona je ni niti enkrat oblekla. Čez nekaj časa sem videla njen oglas in ne boste verjeli, prodajala je mojo bundo. To pa mi je bilo zelo grdo, kajti jaz sem njej bundo podarila.
Cela škatla se je nabrala, vzela si je tudi nekaj majic, ki so mi bile preveč oprijete. Zraven me je tolažila, da naj hlače vseeno obdržim, ker bom sigurno shujšala, sama pa sem vedela, da to ne bo šlo tako hitro. In preden bom jaz shujšala, bodo vse te hlače šle iz mode, zato je boljše, da jih nosi ona zdaj, ko so še lepe in moderne. Sedaj vsakič, ko se srečava, vidim, da nosi moje hlače in prav vesela sem, da so ji všeč in da jih rada nosi.…
