Čisto nepričakovano sem se pridružila mojemu možu in njegovim sodelavcem na tandem paragliding Bovec. Mož mi je povedal, da gre na to in me povabil s seboj. Mogoče ne bi šla, a je pogovor slišal moj sin in seveda si je na tandem paragliding Bovec želel on. Ker sem vedela, da bo mož imel kar nekaj dela, če gre samo sin, sem se zato odločila, da grem z njim. Takrat sem rekla, da grem samo zraven, da pa ne vem, če bom to upala iti.
Oba z možem sta bila navdušena in komaj čakala. Jaz pa sem mirno sedela v avtu, ker resnično nisem imela namena, da bi to doživela. Mi je to bila zelo lepa izkušnja, ki bi jo lahko doživela, vendar me je bilo strah. Zakaj bi sebi povzročala stres, če ni potrebno. Tako sem se odločila. Ko smo prišli v Bovec in so prišli fantje, da nam razložijo stvari, pa so se stvari obrnile drugače. Prepričani so bili da grem na tandem paragliding Bovec tudi jaz, zato so prinesli vso opremo tudi zame. Kako naj sedaj rečem, da ne grem. Resnično pa me je bilo zelo strah. Ker so vsi bili tako navdušeni, še jamrati nisem mogla, ker bi jim pokvarila vzdušje, zato sem bila tiho in privolila.
Kako so se meni tresle noge, vam ne znam opisati. Ves čas vožnje sem bila tiho. Poslušala sem tiho in nikakor si nisem mogla predstaljati, da bom v zraku. Od nekdaj me je bilo vedno strah. Ko je bilo vse pripravljeno, da jaz doživim tandem paragliding Bovec, je vodič videl, kako me je strah. Očitno oni točno vedo, kaj morajo reči in imajo že izkušnje. Povedal mi je par stavkov in že sva bila v zraku. Kako noro doživetje. Ostala sem brez zraka in samo opazovala. Začela sem počasi uživati in danes bi mi bilo žal, če ne bi ta dan zbrala poguma.