Na sprehodu sem čisto pa naključju našla osamljen lovski nahrbtnik in najprej sem misli, da ga je nekdo pozabil. Pogledala sem naokoli in najprej nisem videla nikogar, ko sem že skoraj nahrbtnik, da preverim vsaj za kakšen osebni dokument, pa se je od nekaj vendarle prikradel starejši moški, ki se je tako oglasil, da je to njegov lovski nahrbtnik in da ga je samo določil, ker je šel na klic narave.
Takoj sem se mu opravičila in mu razložila, da sem najprej preverila, ali je kje kdo v bližini, in je lovski nahrbtnik le odložen, in ker nisem videla nikogar, sem samo želela preveriti, ali je kje kakšen podatek od koga ja, da lahko sporočim v skupino, kjer hribolazci najdevajo stvari. Popolnoma je razumel, da sem želela le dobro in ni bilo nobenega problema.
Nekaj časa sva se še pogovarjala o različnih stvareh, potem sva pa odšla vsaj svojo pot. Vsekakor sem jaz imel še celo pot pred sabo, saj sem komaj dobro začela hoditi. Danes sem odšla precej pozno v hribe, ker sem se zelo dolgo odlašala, kam bi pravzaprav šla. Potem sem se pa odločila, da bom šla na ta hrib, ki je, slabe po ure vožnje, oddaljen od doma, kar mi ni več preostalo veliko časa, preden zaide sonce.
Ko sem bila že kar precej minit naprej pa sem se spomnila, da je bil to lovski nahrbtnik, ampak mi ni delovalo, kot da je bil to lovec na svojem delu. Po svoje pa tudi lovski nahrbtnik najverjetneje niti ni vedno uporabljen, samo za takšne dejavnosti. Vsaj zdi se mi tako. Res mi je gospod deloval, kot da je na sprehodu in nimam nobenih drugih načrtov. Vreme je bilo vsekakor zelo lepo, da bi bilo nesmiselno biti doma, tako, da verjetno ta lovski nahrbtnik tokrat ni bil koriščen za več od sprehoda.