Pistacija je doma v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu (Grčija, Turčija, Sirija in Afganistan). Iran velja za največjega izvoznika pistacij na svetu. Pri njih raste tudi drevo, ki je staro več kot sedemsto let. V državah, kjer pridelajo ogromno te rastline, jo uporabljajo v vsakodnevni prehrani. Izkazala se je kot zelo primerno kot dodatek številnim jedem, kot so na primer solate in razne zelenjavne jedi, pa tudi slaščice. Kdo ne pozna, denimo, pistacijinega sladoleda? Poleg tega, da so zelo okusne, vsebujejo tudi zelo veliko količino antioksidantov, ki nas ščitijo pred prostimi radikali.
Pistacija ima zelo veliko hranilno vrednost. Bogata je z vitaminom B6 in vitaminom K. Poleg tega vsebuje tudi ogromno mangana, bakra, magnezija, železa ter tiamina. Vsebuje tudi rastlinske fitosterole, ki so izjemnega pomena za naše zdravje in dobro počutje. V kar nekaj raziskavah so uspeli dokazati, da redno uživanje pistacije v zmernih količinah zmanjšuje LDL-holesterol, ki je eden glavnih krivcev za nastanek in razvoj ateroskleroze. Poleg tega pistacija deluje tudi pozitivno na zmanjšanje holesterola v steni krvnih žil, kar je tudi zelo pomemben dejavnik pri nastanku in razvoju ateroskleroze.
Antioksidanti, s katerimi je pistacija nadvse bogata, varujejo pred boleznimi, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Obe bolezni spadata med najpogostejše vzroke obolevnosti in umrljivosti v razvitem zahodnem svetu. Pistacija je bogat naravni vir antioksidantov, ki bi si ga morali večkrat privoščiti, lahko tudi kot prigrizek. Lahko pa jo posujemo tudi po svoji najljubši solati ali pa z njo pripravimo odlično in nasitno sladico. Tako bomo našemu jedilniku dodali pridih Sredozemlja. V Sloveniji uživanje pistacije ni nekaj običajnega, saj velja za eksotično rastlino. Morda bo zavedanje o zdravilnih učinkih te rastline oziroma njenih plodov pripomoglo k temu, da jo bo vedno več ljudi začelo redno uživati in pojmovati kot nepogrešljiv del vsakdanje zdrave uravnotežene prehrane.