Hoditi okoli zdravnikov ni za nobenega človeka prijetno, ko pa izvidi niso dobri, tako kot jih je dobil moj oče, rak trebušne slinavke, potem se vse obrne na glavo. Kar nekaj časa je preteklo prej, ko se je oče počutil bolno, brez energije, vendar zdravnika ni hotel obiskati, komaj smo ga prepričali, da pa bi bilo potrebno obiskati zdravnika, ker nekaj ni v redu in tako žal je tudi bilo, dobil je izvid rak trebušne slinavke, kar niti najmanj ni pričakoval.
To ga je tako močno prizadelo, da enostavno ni vedel kako naprej. Njegovi dnevi so bili grozni, hotel je biti sam, če si ga kaj vprašal, je samo skomignil z glavo, ni želel govoriti z nikomer, kot da mora prvo razčistiti sam s seboj. Pustili smo ga pri miru, do dneva, ko smo videli, da se je odločil piti alkohol. Nismo se mogli ne vmešavat, čeprav nas je odrival, smo stopili skupaj in mu pomagali, kajti rak trebušne slinavke je bilo potrebno začeti zdraviti, ona pa tega na koncu ni želel. Tisti dan smo poskrbeli zanj, da je varno zaspal, drugo jutro pa smo ga čakali, da se zbudi in vsi skupaj sedeli v jedilni mizi, pripravljeni na pogovor, on seveda ni bil, kajti po prejšnjem dnevu mu je bilo nerodno in tako se sedaj ni hotel pogovarjati, kako bomo skupaj premagali rak trebušne slinavke in kako ne sme več priti do tega da pije alkohol.
Videlo se mu je da trpi, najraje bi ga objeli, vendar si ni pustil blizu, vsak je povedal svoje mnenje in vsi smo govorili, da se da pozdraviti rak trebušne slinavke, da ga ne bomo pustili samega in da želimo imeti lepe dneve in jih preživeti skupaj z njim. Tekle so solze žalosti, hkrati pa smo spoznali, da nas je rak trebušne slinavke ponovno združil, skupaj bomo zmogli.