Na zelo lep decembrski večer sem se sprehajala po metu in po naključju v eni izmed, izložb videla zelo lepe lutke, ki so me ustavila. Vzela sem si kar nekaj časa, da sem si jih ogledala. Res so bile izjemno lepe lutke, in predvidevam, da so bile ročno narejene. Nisem se odločila, da bi vstopila v trgovino, saj nisem imela namena, da bi karkoli kupila. Sem pa vseeno bila zelo dolgo časa tam in razmišljala o časih, ko sem bila še mlajša. Ko sem bila še otrok, sem živela v vasi in poleg nas je živela starejša gospa. Nekaj podobnega sem videla pri njej in velikokrat sem hodila k njej na obisk. Živela je sama, in čeprav je bila zelo stara, je za vse skrbela sama. Mislim, da ji je bilo v zelo veliko veselje to, da sem tako pogosto hodila k njej na obisk, saj je imel družbo. Ne spomnim se, kaj sva se pogovarjali, vem le, da mi je vedno prinesla cel kup igrač, s katerimi sem se lahko igrala in med njimi so bile tudi podobne lutke, ki sem jih imela zelo rada.
Res je bil zelo prijeten spomin to. Niti ne vem, koliko let sem imela, ampak mislim, da jih nisem imela več kot pet. Sem bila pa tako navdušena nad njo, da se še sedaj zelo živo spomnim veliko trenutkov iz tistega obdobja. Vsekakor je bil to razlog, da sem se ustavila pri izložbi, kjer so bile podobne lutke, saj sem si lahko vzela trenutek za to, da se spomnim tega časa, ki mi očitno zelo veliko pomeni. V tisti vasi, kje sem živela res ni bilo veliko zanimivih stari in vsaka taka drugačna stvar se mi je vedno zelo vtisnila v spomin. Ne glede na to, da so mi bile takrat bolj pomembne lutke kakor ta starejša gospa, se je pa še vedno zelo dobro spomnim.
